V VEROUČNO LETO S PESMIJO - MAJ ali VELIKI TRAVEN

Spoštovana Slovenka, cenjeni Slovenec!
V devetem mesecu veroučno-šolskega leta smo za seboj pustili Velike dneve našega pojmovanja tuzemskega življenja, obenem pa tudi kar nekaj prostih dni od šolskega pouka, pa tudi verouka. Včasih pa smo za te dneve bili ŠE BOLJ prisotni pri verouku in pomagali župnikom tudi pri "hišnih" opravilih... Žal: vremena kranjcem so se spremenila ... ZARADI KOGA LE ?
Maj ali veliki traven je peti mesec v gregorijanskem koledarju z 31 dnevi. Maj je dobil ime po rimski boginji Maisus. Beseda izvira iz imena latinske boginje iz italijanskega področja, z imenom Maia. Bila boginja pomladi, hči Favne, ter žena Vulkana. Bila je rimska boginja pomladi in rodovitnosti. Rimljani so jo počastili tudi tako, da so najlepšemu mesecu v letu dali njeno ime. Izvirno slovensko ime za maj pa je veliki traven. Tudi slovensko ime tega pomladnega meseca pomeni isto: bujno pomladno rast.

Meseca maja bodo spet oživele kapelice po vaseh. Izza priprtih vrat bo mogoče slišati molitev, šmarnično branje in pesem. Lepo je videti, ko cela družina pride počastit nebeško mater Marijo - posebej še ko PRAVI starši svoj naraščaj zaupajo v Marijino in božje varstvo. Hkrati je šmarnična pobožnost priložnost za srečanje različnih generacij in čas izmenjave bogastva, ki se skriva v vsakem človeku. Šmarnice imajo za mlade in stare poseben čar. Izročimo se torej v skrbno varstvo nebeške Matere in jo prosimo za pomoč na naši življenjski poti! MARIJA, PROSI ZA NAS !

VSE PESMICE LAHKO NAJDETE V PESMARICI IN NA DVOJNI ZGOŠČENKI Z NASLOVOM "V VEROUČNO LETO S PESMIJO" - avtor Dominik Krt v izvedbi s prijatelji Dream studia Krt

Na Slovenskih tleh se je z majem začelo tudi fantovsko vasovanje pod okni deklet. Vasovanje pomeni, da so fantje peli, vriskali in klicali dekleta pod njihovimi okni. Na ljubljanskem koncu so poznali tudi izraz 'oglarjenje', saj so fantje 'oglarili' okoli oglov hiš, v katerih so bivala dekleta. So bili pa 'ogli' skrbno pod nadzorom vaških fantov. Da se ne bi zgodilo, da bi se kak fant iz sosednje vasi priklatil pod okno dekleta iz domače vasi. Če so ga domačini zasačili, ga je čakalo najmanj namakanje v vaški mlaki.
Fant novinec je moral najprej pokazati svoje pevske sposobnosti, nato pa je še isti večer smel zapeti s fanti pod vaško lipo in šel z njimi tudi 'na vas'. »Na vas, na vas, na vas, na vas, na vas, k svoji ljubci v vas ...« so prepevali fantje, preden so se po skupni pesmi razkropili po vasi, vsak pod okno kakemu dekletu. Tega se MOJA generacija še dobro spomni ...
Menda pa so pela tudi dekleta, a njih petje je ubralo neko drugačno pot ...

IN KJE SO/SMO DANES ? PRI TELEFONIH IN NOVODOBNIH ROPOTIJAH !

Posebni dnevi v mesecu maju:
1. in 2. maj - praznik dela/sv. Jožef - delavec, ustanovitev Slovenske Karitas
4. maj - sv. Florijan, mučenec – dan gasilcev
8. maj - obletnica posvetitve ljubljanske stolnice
9. maj - dan Evrope
12. maj - sv. Leopold Mandić, duhovnik
13. maj - Fatimska Mati Božja
16. maj - sv. Janez Nepomuk, duhovnik
17. maj - sv. Jošt, puščavnik
20. maj - svetovni dan čebel
21. maj - svetovni dan sredstev družbenega obveščanja
24. maj - Marija Pomagaj – Marija Pomočnica kristjanov
27. maj - bl. Alojzij Grozde, mučenec
29. maj - sv. Maksim Emonski, škof
30. maj - sv. Kancij, Kancijan in Kancijanila, mučenci
31. maj – obiskanje Device Marije
Premakljiva Binkoštna nedelja – Binkošti – Prihod Sv. Duha
Premakljiv Binkoštni ponedeljek – Sveta Marija, Mati Cerkve
Premakljiv Gospodov Vnebohod, Premakljiva Sveta Trojica
Premakljiv Sveto Rešnje Telo – Telovo
Še nekaj pregovorov o vremenu:
Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje.
Če je Velikega travna lepo, je dobro za kruh in seno.
Filip napija, Zofija popija.
Veliki traven moker, Rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
Če maj se z vročino začenja, mraz se po Urbanu rad ne jenja.
Velikega travna mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, bo na koncu tako.
Če je Velikega travna dosti dežja, bo jeseni tudi dosti blaga.
Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj.
Dež ob vnebovhodu za košnjo ni pogodu.
Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo.
Če se Pankracij (12.5.) na soncu peče, obilo mošta v sod priteče.
Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje.
Po svetmu Servati ni mraza se bati.
Če Zofija (15.5.) zemljo poškropi, Vreme poleti prida ni.
Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena.
Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega.
Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.
O Urbanu se mora trta videti s hriba v hrib.
Če na Urbana (25.5.) sonce sije, Jeseni polne sode nalije.
Velikega travna mokrota, malega srpana suhota.
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
Kocjan(31.5) gobe seje in v zemljo da, Primož pa pobrana.
Ne glede na pregovore vama želim lepo majsko vreme in »prisluhnita« naravi in Stvarstvu! D. Krt

Тэги:

#slovenska_duhovna_glasba #krščanske_pesmi_za_otroke #arhivski_zapisi #zgodovinski_posnetki

Скачать видео